Škrnatarica

2448 m

Severna straža kraljestva

Škrnatarica na severu začne nazobčan greben do Dovškega Križa. S svojo 5 - metrsko navpično steno le neznatno izstopa iz grebena, zato je imenovanje Škrnatarice za samostojno goro pogojeno z njeno zaključno (ali začetno) lego. Od sosednje Kukove špice jo loči globoko sedlo Gulce (oh, kako bi rad čimprej ponovno okusil zleknjenost na tisti mehki travici nad prepadom). Na zahod pada v krnico Amfiteater s strmimi stenami, a proti Vratom kaže zapleten slalom težko prehodnega sveta z množico orientacijskih zank. Dovški Križ je s Škrnatarico intimno povezan z znanim grebenom, ki nudi pravi izziv nabritim gornikom. Za poznavalce prečenja grebena predstavlja prestižno turo.  Sama Škrnatarica se snubcev brani z navpično steno, katere del se je pred kratkim zrušil v žleb, po katerem pod vršni del pripelje običajni pristop. Škrnatarica omogoča vzpon iz vseh treh strani, razen z Amfiteatra ne gre brez "hard core" alpinizma. Tretji pristop vas pripelje čez Tićčarico in čez travnato prostranstvo Peščenka. na višini med 1300 in 1500 m pobočja nad Vrati seka dobro prehodna lovska pot. Na njo se usmerimo tik pred grapo Rdečega potoka (saj se še spomnete, kako smo prišli do krnice Na Brinju). na pripravnem mestu ( tik pred grebenom Tičarice) se vzpnemo navkreber in si sami iščemo prehode, saj gre za brezpotje v vsej svoji milini. Vedno pa pridemo do skalne zapore tik pod vrhom. Za previdne je vpisna knjiga na polički pod steno.

Od Dovškega Križa po grebenu

Alenko sva pustila na vrhu Dovškega Križa, a s Tomažem sva nadaljevala. Vreme je bilo tako, tako. Nobene prave svetlobe za lepe posnetke. Najprej sva obšla prvi rogelj in prišla do okna v grebenu, kjer se skozi vidi Široka peč. Pogled na stražnji stolp vilinske trdnjave vas gotovo vsaj malce presune s svojo veličastnostjo.

Okno v grebenu

Nadaljevala sva skozi precej strmo grapo in prečkala prvi večji pomembnejši vršič grebena. Skale so ostre kot britev in brez obližev in  rokavic vam ne bo prijetno. Sicer pa - kdo ob adrenalinu sploh misli na takšne malenkosti, kot so vreznine ali odrgnine? Na vrhu se spustite in ponovite vajo. Na enem delu sva se spustila malce južneje in po spodnjem nadstropju obšla vršne težave, a sva se kmalu vrnila na samo vršno razbitino. Pogled v Amfiteater je resnično presunljivo dramatičen. V tem kraterju, kamor smejo samo posebaj posvečeni gorniki, vlada svečana tišina. 

Dramatično vzdušje geneskih stolpov - nasmiha se mi "Y" Široke peči - vidi se sveže zapedl sneg,  ki je naredil nevarno drsalnico

Po 1 uri 20 minut plezanja gor in dol, pa levo in desno sva stala pod vršno zgradbo Škrnatarice, ki nekako spominja na pomanjšano Veliko Ponco (enako parkirišče na vrhu, ki pa je enako nedostopno). Vpisna knjiga je tik pod zaključno steno, visoko 5 m. Je to veliko? Kakor vzamete. če niste prepričani,da lahko prosto preplezate III+ do IV- stopnjo, potem je teh 5 metrov neskončnost. Na drugi strani je sicer klin, a si z njim zaradi odloma ne morete nič pomagati. Na spodnji sliki je pot zarisana. Do tja pridete iz vseh treh smeri pristopa. PO opisih sodeč se je moč tej skalni zapori izogniti, če vrh naskočiš z Gulc. V žlebu se pravičasno ukamneš v desno in dosežeš vršni del brez te začimbe. Toda - jed brez začimbe je bolj uborna jed.

Pot je označena - ključna je navpičnica

Še en pogled na vrh, tokrat brez zarisane poti

Še zadnjih 10 minut in bila sva na vrhu. Tomaž je steno preplezal brez vsega. V steni je tik nad vznožjem zabit klin, ki pride zelo prav pri vzponu. Na vrhu si okoli rogla napeljite vrv, kajti sestop brez vrvi je samomor. 

Križ na Škrnatarici, postavbljen februarja 2001

Kukova špica s Škrnatarice - lepotica v profilu - daleč zadaj valovanje Karavank

Zatrep Amfiteatra s Škrnatarice - vidi se šibka točka za vstop v to kraljevsko dvorano vilinskega princa tudi z grebena. V ozadju Oltar, levo Dovški Križ

Sestop z vrha - brez vrvi na tej strmini ne gre - navzdol je prepad v naročje Amfiteatra.

Razgled

razgled z vrha je precej dramatičen. navzdol kraljuje krnica Amfiteater, ki je tod dobro vidna. Tudi druga stran Široke peči z njenimi stolpi ter njen vezni greben do Dovškega Križa je lepo razviden. Vidijos e tudi ostali Martuljki, kolikor pač niso zakriti ali v megli (žal je ta gorska nadloga nagajala ves čas poti). Posebno lep je pogled na Kukovo špico in predvsem na pot, po kateri se iz Gulc naskoči njen priostren vrh. Čudovit je tudi pogled na Triglav - kako hitro človek pozabi v tej divjini na očaka! Od bolj oddaljenih gora se vidijo Karavanke, a ostalo je bilo v megli. 

Vrnitev na Dovški križ

Seveda to ni edina pot povratka. lahko se spustite po žlebu do Gulc in če vam čas dopušča, si postrežete še z malce lažkje dostopno lepotico Kukovo špico. Njena podoba je s Škrnatarice naravnost erotična. vendar pozor! Vršna zgradba je seksipilna samo od daleč. Ko boste tisto preparelo skrotje pošlatali, boste preklinjali. Tudi alpinisti se Kukove špice izogibajo kot gobavca, saj je njena lepota silno krhka. Druga možnost setsopa je čez Peščenk in mimo Tičarice (z vrha gledano levo od njenega vrha) po grapi do prečne lovske poti. Nama s Tomažem pa ni ostalo drugega, kot po isti poti nazaj. Tokrat sva greben zgrabila kar po sredini in ves čas sva b ila v zračnih višavah. Občutek je resnično veličasten. Seveda vam ne uide najprej sestop s te nerodne stene. Vrv je nepogrešljiva (gl. sliko). Šlo je gor, pa dol, pa zopet gor, pa malo dol in tako sva bila v uri in pol nazaj na Dovškem križu. od tod je šlo samo še navzdol. 

Začetni akordi povratka, kot jih je vidlo oko fotoaparata s Škrnatarice - gre se naravnost po sredini!

Neprehodnim težavam (beri krušljivim navpičnicam) se izogneš na južno stran - proti dolini Vrat, katero ves čas slutiš nekje v globini.

Potrebna oprema

Ne bom vas ujčkal! Greben Dovški Križ - Škrnatarica je resno gorniško dejanje, ki zahteva odlično psihofizično in tehnično pripravljenost. Težave na grebenu so nekje I. - II. stopnje, pri čemer gre za krušljiv ter izpostavljen svet. Vršni del je III+. Skupina naj se giblje po vseh pravilih gibanja v navezi. Brez čelade, vrvi in ostale opreme za varovanje ne gre. Ko začnete s turo, je za vami okoli 5 ur in 1500 višinskih metrov brezpotja. Zatem vas še tod čaka tri ure plezanja in še povratek v dolino, 1500 m sestopa! Zavedajte se tega! Priporočam spanje v "Dvojki". Tako smo tudi mi storili. Ob nestabilnem vremenu nikar na greben! Hudo je, če grmi.

Spisek opreme:

baj se pomudim še pri čevljih. Nisem si jih dobro zvezal, zato sem na vrhu Škrnatarice čutil levi gleženj. Šele po ponovni prevezavi (precej trdi) je šlo nazaj, kot je treba.