Triglavska skupina

Planike v svojem kraljestvu

Uvod

V zavesti velike večine Slovencev in tudi planincev je Triglavska skupina zgolj Triglav. Vendar je Triglavska skupina po površini največja skupina. Kot celota sicer ni tako mogočna in mistična, kot Martuljki, vendar nudi groniku obilo užitkov. Vi, ko to berete, vas ne mislim futrati s tem kako na Triglav, saj ste na njem že gotovo spili kakšno pivo ali dva. Triglav bom kar hitro odpravil, vendar ne zato, ker mu kaj manjka, temveč zato, ker so o njem že drugi vse zapisali. Triglav je postal (žal) simbol gneče, vrst in skoraj "intersparovskega" občutka gneče. Triglav je tudi prizorišče največ nesreč. Vendar gora za to ni nič kriva. Krivi so snubci, kateri se prilizujejo kralju, a mu niso dorasli. Pomnite - Triglav je zahtevna gora in zatheva ustrezno opremljenost, psihofizično pripravljenost in določeno znanje. Brez tega je vzpon podoben ruski ruleti. 

Opisati Triglavovo skupino je hudo zahtevno opravilo. Tod je ogromno kilometrov nadelanih in označenih poti, gostota koč je izjemna, a izhodišč je veliko.

Opis skupine

Triglavska skupina pa ni samo Triglav. To je tudi množica drugih, po mojem mnenju gorniško zanimivejših ciljev. Ne boste verjeli, toda skupina ima veliko brezpotnih in skrajno zahtevnih vrhov. Naj samo omenim Luknjo peč, Škednjovec, Plaski Vogel, Vrh Labrja ali Vernar. Od čudovitih zavarovanih poti pa izstopa prečenje Vrbanovih špic, pa grebenska pot od Velikega Špičja do zasavske koče na Prehodavcih ali naprimer obhod Kanjavca po znamenitih Kanjavčevih policah. Samo izbirajte! 

Meje skupine

Triglavska skupina je na severu omejena s Savsko dolino, na vzhodu se izgublja v gozdovih Pokljuke, na jugu se potopi v idilično Bohinjsko jezero, a od Jalovčeve in Razorjeve skupine jo ločita preval Luknja in globoka dolina pravljične Soče. Vrata na zahodu ločijo skupino od Martuljkov in njihove divje višine. na Spodnjebohinjske gore se navezuje na Bogatinskem sedlu, a od Krnove skupine jo loči prav tako skromna razmejitev črta Bogatinska vratca - Lepena po rtrasi SPP.  Mogoče je ravno meja s Krnovo skupino najmanj izrazita.

Doline in krnice

Triglavska dolina je polna dolin in krnic. Našteti vse je hudo nehvaležen posel in na spodnji spisek je gotovo nepopoln ali mogoče delno napačen, dasiravno sem se trudil po najboljših močeh.  Triglavska skupina ni tako divja. Njena višini z izjemo Triglava, nikjer ne preseže 2600 m. ravno zaradi svoje visoke postave, ki za 300 m prekaša soseščino, je Triglav tako mogočen.  Vse gore skupine na sever padajo s strmimi stenami, a proti jugu kažejo priljudnejšo podobo. Praktično na vse gore skupine je lažje priti z juga, kot s katere druge smeri.

Krnice,  zatrepi in visoke doline:

Seveda sem mogoče kaj pozabil. Dobrodošle so vaše opombe in priporočila.

Gorniške postojanke

Triglavska skupina, predvsem njeno osrčje, je posebno okoli Trigalva dobesedno nagnetena s planinskimi kočami. Vendar vam to ne olajša stvari, saj so mnoge od teh koč prav nesramno prenapolnjene, a na nekaterih je ponujen standard izpod realnih možnosti. V večini koč sem prespal in kaj pojedel inu popil. Bodite brez skrbi, opozoril vas bom na dobro in slabo plat bivanja v posamezni koči.

Aljažev dom v Vratih (1015 m)

Postojanka je poleg severnega izhodišča izhodišča na Triglav tudi idealno izhodišče za malo obljudene Martuljke in Škrlatico. Koča je spodobna, samo v sezoni si rezervirajte prenočišče. Koča nima elektrike (po informacijah jo sedaj napeljujejo),  zatorej pozabite na polnjenje svojih mobidičnih gizmotov.

Dom Valentina Staniča (2332 m)

Triglavska postojanka na višini 2335 m ima burno zgodovino. Kot izhodišče je primerna za vzpone na Cmir, Rjavino, Vrbanove špice in tamkajšnje vrhove. Odprta je v letni sezoni. Posebno v  višku sezone je primernejše mesto za spanje, kot Triglavski dom na Kredarici. Koči žal manjka vzdušja, saj se osebje ne more ponašati s posebno voljo, da ustvari vzdušje. 

 Triglavski dom na Kredarici (2515 m)

Triglavski dom je najbolj obljudena koča, ki po obsegu bolj spominja na hotel,  kot na planinsko kočo. Značilnost Kredarice (popularno ime za kočo) je spanje v konzervah, ki jim ljubkovalno rečejo postelje. Kljub mogočnosti zgradbe pa je v višku sezone vse polno, zato ne pozabite na rezervacijo. Lepota koče pa pride do izraza predvsem izven sezone. Takrat za njeno oskrbo skrbi stalna meteorološka posadka. Ako se vam zahoče tja gor, storite to med oktobrom in junijem. Koča je izhodiščle izključno samo za Triglav. Najhuje pri tej koči je dejstvo, da so ležišča hudo neudobna, kar pride do izraza v višku sezone.

 Planika (2401 m)

Planika je izhodišče za južne pristope na Triglav. V primerjavi s Kredarico je koča prijaznejša, udobnejša in za spoznanje manj natrpana. Odprta je v sezoni od julija do konca septembra. Drugam kot na Triglav se od nje ne da podjetno priti. Vsekakor pa v višku sezone rezervirajte ležišča, ako ne želite spati na tleh.

 Tržaška koča na Doliču (2151 m)

Tržaška koča na Doliču je čudo. Ima lepo lego, saj je izhodišče tudi za Kanjavec in greben Mišelj vrha, a svoje prednosti zapravi s čednim številom kiksov. Ampak najprej pozitivna novost. Zimska soba je obnovljena in spodobno urejena (pomnite: vode ni!). Koča je odprta v sezoni in takrat je obupno prenatrpana. Dolič vam odsvetujem za bivanje v tem času. Zakaj? Sanitarij koča nima sploh! Resnično! Ni, ni, muca papala, šle so afne guncat.  Ni kapnice, torej ni niti najosnovnejših higienskih pogojev bivanja. Stranšišče  je plinska komora, kjer boste prebavila izpraznili navzgor, ne navzdol. Fej in fuj!

Tržaška koča s poti na Triglav

Zasavska koča ne Prehodavcih (2071 m)

Zasavska koča je znana kot planincu prijazna postojanka. Njena šibka točka je majhnost glede na trume, ki se valijo tam mimo. Ta koča je največkrat zadnje pribežališče planincev, ki nimajo kje spati in lutajo po tamkajšnjem kraškem svetu. Koča je odprta v letni sezoni. V sezoni tod vlada nepopisna gneča, a osebje poskrbi za vzdušje.

Zasavska koča na Prehodavcih. Levo zgoraj Vodnikov vršac

Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m)

Ta koča je oblegana, da je kaj. Trume planincev in "planincev" se valijo mimo nje. Kljub precej veliki zgradbi je že mnogo planincev moralo iskati streho nad glavi v dve in pol uri oddaljeni Zasavski koči. Ima vse danosti za udobje. Odprta je v letni sezoni. Koča je primerno izhodišče za mnoge lepe brezpotne ture. Glede na bližino vode je čas malce preveč zasoljen.

Koča pri Triglavskih jezerih - zadaj Špičje

Vodnikov dom (1817 m)

Vodnikov dom je izhodišče za mnoge gore okoli. Za ljubitelje brezpotja je to ena od ugodnejših izhodiščnih postojank. V koči vlada precej dobro vzdušje in osebje in stvar pod kontrolo, čeprav je v višku sezone prenapolnjena s triglavskimi turisti. Od tod pač gre najlažji dostop na Triglav. Odprta je v letni sezoni.

Kovinarska koča v Krmi (870 m) 

Dolinsko izhodišče za dolg, vendar tehnično najlažji dostop do osrčja očakovega kraljestva. Krma je dostop na Triglav v zimskih mesecih. Koča je prijazna, kar gre zasluga osebju. Odprta je v letni sezoni, kar je po svoje škoda. 

Blejska koča na Lipanci (1638 m)

Koča stoji pod najvzhodnejšim grebenom skupine. Zavoljo visoke lege je dobro izhodišče za najvzhodnejše dvatisočake. Bajta je odprta v letni sezoni, drugače pa ob vikendih. Dostopna je tudi v zimskem času, saj cesto do Rudnega polja plužijo, a od tam je na kočo kakšna ura ne prezahtevne hoje.

Planinska koča na Uskovnici (1154 m)

Koča je eno od izhodišče za naskok TRiglava z vzhoda. Drugače prijazno kočo kazi drag čaj, saj je 1 dcl čaja dražji od 1 dcl piva. Zaradi lepe okolice in prelepega pogleda na fužinske gore se je vredno potruditi do sem,

Koča na Uskovnici - 1 dcl čaja je dražji od 1 dcl piva.

Planinska koča v Vojah (690 m)

V dolini Voj leži ta kočurina, ki je eno od južnih izhodišč za naskok očaka. Seveda vam nihče ne brani, da si ne vzamete kakšnih drugih ciljev. Odprta je v letni sezoni, a s "smrdobilom " je dostopna samo po plačilu 1000 sit stricu pri rampi tik za Staro Fužino. Ako vam denar ne gre rad iz žepa, boste morali avto parkirati in se sprehoditi do koče, kar pa ni tako hud zalogaj.

Koča na Planini jezero (1453 m)

Koča stoji na planini poleg jezera (le od kod ji ime??). Jezero je mlakuža, kjer se ne bi kopal, saj je precej onesnaženo (seveda ne od industrije, a obstajajo še druge vrste svinjarije). Koča je odprta v sezoni, a drugače ob lepih vikendih. V sezoni je večkrat prenapolnjena, zato ni odveč rezervirati prenočišča. Prdlagam vam, da si vzamete s sabo svojo posteljnino, kajti tod strežejo s čudom za enkratno uporabo, kar ni brezplačno. Koča je idelano izhodišče za jugovzhodni del skupine. Aha, še to. Če želite z avtom do Planine Blato, vas bo stric pri rampi olajšal za jurja (1000 sit). 

Koča pri Savici (653 m)

Koča je zgolj ljubkovalni naziv za objekt, ki je prej gostilna. Nasproti je restavracija, a za parkirnino vas bodo oskubili za 400 sit. Tudi za najbližjo znamenitost - slap Savico boste odšteli 300 sit - packarija na kvadrat. Da bi pod slapom plesala mična gospodična, potem bi še šlo, tako pa... Koča je odprta v letni sezonu.

Dom na Komni (1520 m)

Dom na Komni je pravi hotel, odprt v vseh letnih časih in vsakem vremenu. Ako imate veliko krame, jo lahko gor spravite z žičnico (baje, a jaz še nisem uspel koristiti te usluge - verjetno je namenjena turnim smučarjem). Temu se imamo zahvaliti zaradi raja za turne smučarje. Koča je spodobno opremljena, kar vključuje toplo vodo, tuš in spodobno spanje. Žal pa ji manjka duše. Še to... čaj in voda sta prostaško precenjena.

Koča pod Bogatinom (1513 m)

Koča je 15 minut naprej od Doma na Komni. Glavna prednost te koče je vzdušje. Nadalje bi pohvalil še hrano ter pograjal ceno čaja in vode! Packi! Koča je izhodišče za sosednjo Spodnjebohinjsko in Krnsko skupino.

To je to. Koč je čedna zbirka. Predlagam vam, da si pred odhodom v sezoni ne glede na kraj bivanja rezervirate prenočišča vsaj teden dni prej. Na ture ne hodite tako, da sredi noči odrinete od doma. Bistveno prijetneje in še varneje je, da do izhodiščne koče pridete prejšnji dan, da turo opravite zarana sledečega dne lepo naspani. 

Bivaki

Zaradi obilice koč bivaki tod nimajo pomena. Obstaja samo naravni Staničev bivak tik pod vrhom Triglava (ki je skoraj vedno zaseden v glavni saezoni - v njem spijo kramarji z vrha očaka), a bajtica Bivak pod Luknjo je v precej ubornem stanju. 

Vrhovi skupine

V skupini je veliko vrhov, zato se mi jak lahko zgodi, da bom katerega pomotoma izpustil. 

Spisek osvojenih vrhov ni impozanten. Očitno je pred mano še veliko dela. Seveda to ne pomeni, da nisem veliko hodil. Predvsem sem si zadeve ogledal, otipal skalo, da bom lahko v nadaljevanju skupino sistematično obdelal do ustreznega konca. Spisek vseh vrhov nad 1800 m je precej obsežen.

Legenda: