Martuljki - Škrlatica

Široka peč v večernem soncu (v oblakih je Velika Ponca)

Uvod

Sedaj pa tišina. Vstopate v najsvetejši del skrivnostne vilinske dežele. Vsi, ki iščete tišino, samoto in izzive, je to svet za vas. Martuljki so samosvoji. Nikjer ni gorski svet tako robat in čist, kot tukaj. Martuljki so tudi v povprečju najvišja gorska skupina pri nas. Na majhnem področju so zbrani najvišji vrhovi Slovenije. Od vrhov nad 2600 m samo Triglav, Jalovec, Mangrt in Razor. Tod so nanizani Škrlatica, Visoki Rokav, Veliki Oltar in Velika (Rutarska) Ponca. Tod je kraljestvo najvišjega brezpotja, kajti markacije so osvojile samo kraljico Škrlatico, Dolkovo špico, Špik in obrobno Sleme. Vse ostalo je ena sama brezpotna divjina, kjer vlada svečano vzdušje tišine mogočnega gorskega duha. Pravljica je tod še živa. 

Martuljki in Škrlatica s Kredarice

Sosedi in meje skupine

Skupina se v dolini Vrat navezuje na Triglavsko skupino. Od skupine Razorja jo loči črta Krnica - Bovška vratca - Na Rušju - Vrata. Ta meja je manj razločna, so pa gore v sosednji skupini manj drzno postavljene kvišku. Od Karavank jo loči Savska dolina, a od skupine Jalovca dolina V. Pišnice (in cesta, ki vas popelje na Vršič). 

Opis skupine

Pustimo mistiki, da jo neposredno doživite. Ure in ure branja vam ne morejo nadomestiti enega samega trenutka med vršaci tam daleč od markiranih poti. Prav ste prebrali. Martuljki so kraljestvo brez rdeče-belih oznak in tako naj ostane za vekomaj. 

Škrlatica in Dolkova špica s Kredarice

Doline in krnice

Skupina izredno strmo in hitro sili navzgor. Ni tod zastonj večina izmed 10 najvišjih vrhov Slovenije. Krnice in višinske uravnave so sledeče:

V skupini je nekaj znamenitih grap, napr. Jugova grapa pod Dovškim Križem ali Grapa Rdečega potoka, po in ob kateri gre glavna pot do Bivaka II. Ne morem tudi mimo Rokavskega ozebnika, sedla Grla ali Špikove škrbine. Vse to so lepe zadeve, vendar terjajo izurjenega in opremljenega gornika.

Gorniške postojanke

Planinskih postojank, katere so na gosto posejane okoli Triglava, tod ne iščite, ker jih ni. Vse, kar vam lahko da streho nad glavo, so bivaki. Ti kot venec obkrožajo skupino. V njih lahko prespi majhna skupinica. Sicer pa... tod tako ali tako več kot za kombi ljudi nima kaj početi. Vse ture v osrčje skupine so resni podvigi, ki zahtevajo odlično izurjene in opremljene gornike. 

Koče

V skupini ni koče, ki bi bila samo martuljška. 

Koča v Krnici (1113 m)

Za zahodne pristope služi Koča v Krnici, ki stoji na sredini idilične alpske doline Krnice, katera se dramatično zaključi s Kriško steno. Do koče je od najbližjega parkirišča okoli uro hoda. Koča je odprta v letni sezoni, izven tega časa pa čez vikende. Priporočam vam, da se o tem informirate, da ne boste obstali pred zaprto kočo.

Aljažev dom v Vratih (1018 m)

Za vzhodne pristope pa se uporablja znano severno triglavsko izhodišče. Manj planincem pa je znano, da je Aljažev dom tudi odlično izhodišče za vzhodne pristope v Martuljke. Dom je odprt od maja do oktobra, a za ostale mesece se pozanimajte. Če je sila,  je na voljo zimska soba. Ob vikendih je gneča, zato si pravočasno rezervirajte prenočišča.

Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m)

Pogačnikov dom leži precej visoko, vendar od tega nimate skoraj nič. Zakaj? Kriški podi so južno od skupine, zato je uporaben samo za dostope na škrlatiški del skupine. Za ostale martuljške gore pa ta koča ni preveč primerna. Odprta je v letni sezoni, kjer je posebno ob lepih vikendih huda gneča. predlagam vam, da si pot načrtujete pravočasno in si rezervirate ležišča, da ne boste spali na tleh. 

Bivaki

Skupina je precej dobro "opremljena" z bivaki, ki so bili rezervirani predvsem za alpiniste. Danes v te gore hodimo tudi gorniki, ki ne iščemo plezalskih izzivov, temveč samotno divjino.

Bivak I (2180)

Bivak čepi na skalni polici nad Veliko Dnino pod steno Ponc. Prostora v njem je za 2 do 3 ljudi, kaj več se jih v majhno pločevinasto gnezdo pri najboljši volji ne more stlačiti. Izhodišče poti do bivaka je o Koča v Krnici. Najprej se gre po označeni poti na Špik, kasneje zapustimo markacije v Gruntovnici, kjer se odcepi neoznačena pot. Za posladek čisto na koncu je nekaj zelo zahtevnega brezpotja. Bivak je izhodišče za Veliko Ponco, Oltar z zahoda in pogojno Malo Ponco. 

Bivak II (2118m)

Bivak II stoji na enem najidiličnejših visokogorskih mest. Ravnica, na kateri stoji, je v osrčju skupine in je pomembno izhodišče za večino najpomembnejših vrhov skupine. Do bivaka te pripelje neoznačena steza iz Vrat. Krajša, vendar malce nerodnejša varianta gre čez obširna melišča pod Šplevto, a lepša, vendar malce daljša gre med Kopico in Šplevto - Čez Brinje. V bivaku je 6 ležišč, v sili se lahko stisne tudi do 8 ljudi. Bivak je izhodišče za običajne pristope na Rokave (Visoki in Srednji), Oltar (Veliki in Mali), Dovški Križ, Šplevto in malce daljši pristop na Škrnatarico. Za nabrite duše se seveda da od tod priti še na Škrlatico, Kukovo špico, Gornjo Kopico, Kopice in še kam. 

Bivak IV (1980m)

Bivak IV stoji ob markirani poti iz Vrat na Škrlatico. Ne uporablja se tako pogosto za prenočevanje, je pa lep prostor za vedrenje. Podjetnemu gorniku služi za precej visoko izhodišče za vse gore v škrlatiškem delu skupine. Tudi v njem lahko prespi za kombi ljudi.

Bivak pod Špikom (1420 m)    

Že samo ime pove, da gre za bivak, namenjen predvsem alpinistom, ki se hočejo podati v značilno piramido Špika. Do njega iz Gozda Martuljka pripelje označena steza, zato dostop ni bog ve kako zapleten. Bolj kot za prenočevanje služi za izhodišče in zasilno vedrišče. Služi kot severno izhodišče za Špikovo druščino.  Gorniki običajno tega bivaka ne uporabljamo.

Bivak III (1340 m)

Trojka je pomembno izhodišče za turo na Malo Ponco, ki je od tod najlažje dostopna in na najtežje dostopni vrh tod - Ladies and gentelmans, predstavljam vam Široko peč. Ta mogočni zastor vsak pravi gornik najprej hodi od tega bivaka občudovati, ogledovati in ga od tod mogoče tudi naskoči, ko mu gora dovoli, da si jo vzame. Čeprav bivak ne stoji visoko, pa je kljub vsemu pomemben za prenočevanje, saj udobno skrajša turo na Malo Ponco in na osrednji del skupine čez Amfiteater. To je pomembno, če ste iz Štajerskega ali Dolenjskega konca in je za vam 2, 3 ali več ur vožnje. 

Vrhovi skupine

Omenil sem že, da skupino sestavljajo najvišji vrhovi v Sloveniji. Nekateri vrhovi so še brez spodobnega imena in so povzeti po tabeli Marka & Mirjane.

V spodnji tabeli je spisek vseh vrhov skupine:

V zgornji tabeli so vse vzpetine nad 1800 m. Sama tabela kaže na dejstvo, da vrhovi tod izredno hitro planejo kvišku do višine 2500 m. Neobičajno veliko vrhov je namreč visokih preko te meje. V nobeni skupini ni toliko vrhov nad 2500 m. Skoraj vsi vrhovi so zelo zahtevno brezpotje ali alpinistični vzpon. Nižjih vrhov ni v nobeni skupini tako malo.

Legenda: