Jalovec &  Mangrt

Uvod

Razdelitev Julijcev v skupine, kakršno najdemo v literaturi mi nikoli ni dišala. Nekako mi ne gre v glavo, kakšen smisel ima ločevati recimo Škrlatico od Martuljkov, če nikjer nista spodobno ločeni (Greben med Oltarjem in Škrlatico ni nikjer nižji od 2400 m). Podobno je z Jalovcem in Mangrtom. Skupini se stikata na Kotovem sedlu, ki pa je visoko 2138 m. kkašen smisel ima ločevati dva paralelna grebena, ki se stikata tako visoko? Zaradi tega obravnavam soseščino obeh velikih gor skupno, saj ima obliko črke "H". Skupina je od ostalih delov ločena s precej globokimi sedli in dolinami. Skupini vladata mogočna kupola Mangrt (2678 m) in Jalovec (2643 m). Značilnost skupine so strma travnata pobočja, velika višinska razlika, saj so doline precej nizko postavljene in majhno število markiranih poti. Tako je tudi prav. Razen nekaterih pomembnih (v turističnem smislu) in lažje dostopnih vrhov je večina skupine precej zahtevno brezpotje. Trentske gore so simbol zahtevne robatosti. To je čisto poseben svet, kot da pravljice tod še niso izginile. Vsakdo, ki zaide v ta brezpotja, se zaljubi v njih.

Na vrhovih te skupine nisem bil ravno vsakodneven gost. Moja gorniška pot je le še prekratka, da bi jo lahko zaobjem v večjem obsegu. Ravno opis te skupine se bo v prihodnjih sezonah bistveno širil, saj gre za gorniško izjemno zanimiv svet.

Uporabljam slovensko ime Mangrt, kajti Mangart ima močan italijanski pridih. 

Jalovec (levo)  in Mangrt (sredina) s Prisanka

Soseska

Skupina Magrt - Jalovec je na vse strani omejena s precej globokimi dolinami in sedli. Še najvišje se navezuje na Prisojnik na Vršiču 1611 m visoko. Vzhodna meja poteka po dolini Velike Pišnice čez Vršiški prelaz in se nadaljuje po dolini reke Soče. Na jugu se na Predelskem prelazu navezuje na Kanin. zahodna meja je prav tako globoka. Od skupine Montaža in Viša jo loči globoka Jezerska dolina v Italiji. Skupina večinoma stoji v Sloveniji, nekaj pa jo je v Italiji. 

Opis skupine

Skupina je izjemno slokovita. Za gornika je najmanj tako zanimiva, kot Martuljki. Svoje mesto tod najdejo tudi ljubitelji izjemno zahtevnih zavarovanih poti. Kdo ne pozna znamenitih Via  della vita in Via Italiana? Ti dve zavarovani poti sta verjetno eni najtežjih v Alpah sploh. Na Mangrtskem sedlu se zaključi naša najvišje ležeča cesta. Gradili so jo Italijani, ko so tod carevali. Vidi se, da so mojstri gradnje cest, kajtu tudi "znameniti" plaz leta 2000 je ni uničil. Za remeke naših gradbincev ne bi mogli reči, da jo tako dobro odnesejo ob takšnih dogodkih. Največji znamenitosti in v gorniški zavesti najbolj znani zadevi sta mogočna gotska kupola Mangrta in fantastični kristal Jalovca. Poleg obeh osrednjih gor so znane Mojstrovke in zaradi smučarskih skokov še Ponce (seveda le po imenu). Ostali vrhovi skupine pa so večinoma prezrti in večina turistov za njih niti ni slišala, kaj šele, da bi vedeli, kje so. Trentske gore so izredno lepe. na njihovih travnatih strmalih in strmih pečinah še biva duh gorskih božanstev. Če rečem trentske gore, potem mislim na gore, ki so na desnem, Jalovčevem bregu Soče. Trentske gore ne pomenijo geografskega položaja, temveč duha, ki jim vlada. Značilnost teh gor je, da na sever padajo s strmimi stenami. Kdo ne pozna znamenite severne stene Mangrta in njegove soseske (mislim na gornike, ne turiste)? Ste se kdaj peljali čez Jezersko dolino? Če niste, si storite uslugo in se podajte na to pot. Pojdite ob idilična Mangrtska jezera in doživeli boste pristonost nekega posebnega duha. 

Jalovec je posebno s severne strani nekaj posebnega. Podoben je vilinski princezi, ki vabi snubce s svojo nepristopno, nedosegljivo lepoto. Od tod, koder je najlepši, je skoraj nepristopen. Vso lepo prikaže na Slemenovi špici. Vendar temu pogledu manjka neka čarobnost. Obraz lepotice, nastavljen za slikanje, ni nikoli tako prepričljiv, kot isti obraz, ujet v vsakdanjosti. Jalovec z grebena Mojstrovk (od Velike naprej proti Travniku) pa je takšen. Čist, nenarejen in zavoljo višine še posebaj pritiska na dušo. Vedite, vilinske princeza vam bo največ dala s svojim mogočnim duhom, ne pa narejeno "slemenovo" sliko. Si jo upate zaprositi za roko s te visoke strani?

Doline in krnice

Spisek ni popoln, vendar je zasilno uporaben.

Bavški Grintavec s soseščino

 Gorniške postojanke

V skupini ni veliko postojank, niti bivakov. Vse postojanke so okoli Mangrta in Jalovca. Na italijanski strani je tudi nekaj bivakov, ki bistveno olajšajo (in pocenijo) nekatere ture. 

Planinski dom Tamar (1108 m)

Koča je odprta vse leto in služi za izhodišče za vzpon na Jalovec, greben Ponc (Rateških, da ne bi kdo iskal rutarskih) in severno (napornejše) izhodišče za Slemenovo špico ter Mojstrovke. Dolg pristop od tod je na Mangrt. Do koče se skoraj pripeljemo, nekaj pa je kljub temu treba popešačiti. V bližini so znamenite skakalnice v Planici (sedaj veste, zakaj jim rečejo Pod Poncami). Ob lepih vikendih vam priporočam rezervacijo prenočišča.

Dom na Vitrancu (1555 m)

Koča je bolj izletniškega značaja, saj se iz nje ne da priti na noben pomemben visokogorski cilj. Ako želite na kakšen razglednik, kot je Ciprnik, potem pa ta koča dobi določen pomen. 

Dom v Planici (934 m)

Ta dom ni označen kot planinska koča, saj je izletniška točka pri skakalnicah. 

Riffugo Luigi Zacchi (1380 m)

Lična kočlica na zahodni strani Ponc je izhodišče za zahodne in severne pristope na Ponce, Mangrt in Vevnico. O odprtosti koče nimam natančnih informacij, vendar je gotovo odprta v letni sezoni (junij - september). Priporočam spanje v tej koči, saj so ture tod dolge in naporne (sem omenil znameniti plezalni poti na Vevnico in Mangrt?).

Mangrtska koča (1905 m)

Visoka postojanka pod Mangrtskim sedlom je dostopna z avtomobilom. Osebno vam avto dolovim, če imate namen okoli mangrta narediti še dodatne ture po okoliških brezpotnih vrhovih. Koča je doprta v letni sezoni.

Koča pri izviru Soče (885 m)

Koča je odprta v letni sezoni in služi kot izhodišče za ture na Jalovec, Bavški Grintavec in okoliške brezpotne grebene. Do koče se pride z avtomobilom in je bolj izletniška postojanka.

Zavetišče pod Špičkom (2064 m)

Skromna kočica, odprta v letni sezoni (o tem se pozanimajte na PD jesenice ali preko spletišča Gore & Ljudje) in v njej ob lepih vikendih vlada precejšnja gneča. Naredite si uslugo in prenočišče rezervirajte ali pa tod hodite med tednom, ko ni tolikšen naval. Čemu gneča? Koča je izhodišče za Jalovec in kot takšna je del SPP. Za gornika je koča pomembno izhodišče za okoliške brezpotne vrhove, saj omogoča hiter dostop do vršnega dela.  

Bivak Nogara (1850 m)

Bivak stoji na italijanski strani pod severno steno Mangrta. Omogoča udobno prenočevanje za 9 oseb. Lsuži kot severno izhodišče na Mangrt in predvsem za znamenito Via Italiana. 

Bivak Tarvisio (2150 m)

Bivak ne bi mogel stati na primernejšem mestu. Udobna kočica je nameščena  med Vevnico in Koritniškim Malim Mangrtom v Robu nad Zagačami. Omogoča dobro spanje za 9 oseb.  

Zavetišče pod Ponco (1650 m)

Zavetišče je bolj ali manj namenjeno vedrenju. Stoji pod sedlom Vratca na italijanski strani. Nima kakšne posebne vrednosti.

To je to. 

Vrhovi skupine

V skupini izstopajo Jalovec in Mangrt, zaradi lege pa tudi Bavški Grintavec. Razen dveh vrhov, je večina težko pristopnih vrhov nižja od 2500 m, kar še dodatno poudari veličino Jalovca in Mangrta. Ni slike tistega predela, na kateri ne bi dominirala.

Moj spisek opravljenih v tej skupini je hudo ubožen. Vsekakor bo prihodnja sezona ravno v zvezi s to obširno skupino precej bogatejša...

Legenda: